Povzetek

Vztrajno velika negotovost glede geopolitičnih dogajanj in ekonomskih politik bo po pričakovanjih zavirala gospodarsko rast v euroobmočju in upočasnila pričakovano okrevanje. Pred tem je bila ob koncu leta 2024 rast rahlo šibkejša od pričakovane. Negotovost je velika tako glede domačih kot trgovinskih politik. Čeprav osnovna projekcija vključuje samo vpliv novih carin na trgovinsko menjavo med ZDA in Kitajsko, se predpostavlja, da bodo negativni učinki negotovosti glede možnih nadaljnjih sprememb v svetovnih trgovinskih politikah, predvsem v razmerju do Evropske unije, zavirali izvoz in naložbe euroobmočja. To bo skupaj z vztrajnimi izzivi na področju konkurenčnosti po ocenah privedlo do nadaljnjega zmanjšanja deleža euroobmočja na izvoznih trgih. Kljub zaviralnim dejavnikom pa so še vedno izpolnjeni pogoji za ponovno krepitev rasti BDP v euroobmočju v obdobju projekcij. Zviševanje realnih plač in zaposlenosti bo ob močnem trgu dela, ki se sicer ohlaja, predvidoma podpiralo okrevanje, pri katerem bo potrošnja še naprej ključno prispevala k rasti. Domače povpraševanje naj bi podpirala tudi ublažitev pogojev financiranja, kot nakazujejo tržna pričakovanja o prihodnjem gibanju obrestnih mer. Trg dela naj bi ostati odporen, pri čemer naj bi stopnja brezposelnosti v letu 2025 v povprečju predvidoma znašala 6,3%, v letu 2027 pa naj bi se rahlo znižala na 6,2%. Ker so začeli popuščati nekateri ciklični dejavniki, zaradi katerih se je v zadnjem času znižala produktivnost, se bo ta v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila, čeprav strukturni izzivi ostajajo. Gledano v celoti naj bi povprečna letna realna rast BDP v letu 2025 znašala 0,9%, nato pa se bo okrepila na 1,2% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. V primerjavi z lanskimi decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti za rast BDP popravljeni za 0,2 odstotne točke navzdol za leti 2025 in 2026, za leto 2027 pa ostajajo nespremenjeni. Slabši obeti so predvsem posledica popravkov navzdol pri izvozu in v manjši meri pri naložbah, kar odraža večji vpliv negotovosti, kot je bilo sprva predvideno, ter pričakovanja, da bodo izzivi na področju konkurenčnosti najverjetneje vztrajali dlje, kot je bilo pričakovano.^[1]

Skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, se je v zadnjih mesecih zvišala, vendar se bo po projekcijah tekom leta 2025 malenkostno umirila, nato pa se bo znižala in se bo od prvega četrtletja 2026 gibala na ravni okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja ECB. Na začetku obdobja projekcij bodo navzgor delujoči bazni učinki v skupini energentov in višja rast cen hrane predvidoma večinoma izravnali zaviralne učinke znižanja inflacije brez energentov in hrane. Zvišanje cen energetskih surovin ob prelomu leta se bo preneslo v medletno stopnjo rasti cen energentov v letu 2025. Čeprav se predpostavlja, da se bodo cene nafte in plina zniževale skladno s terminskimi cenami, bo stopnja inflacije v skupini energentov v celotnem obdobju projekcij najverjetneje še naprej pozitivna, a nižja od dolgoročnega povprečja. Leta 2027 naj bi se inflacija v skupini energentov zvišala zaradi uvedbe novih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Inflacija v skupini hrane se bo po projekcijah zviševala do sredine leta 2025, predvsem zaradi nedavnega močnega porasta cen prehrambnih surovin, nato pa se bo znižala in bo leta 2027 v povprečju znašala 2,2%. Inflacija brez energentov in hrane bo po pričakovanjih začela upadati na začetku leta 2025, ko bodo učinki zapoznelega prevrednotenja popustili, se bodo plačni pritiski zmanjšali in se bo vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike še naprej prelival v cene življenjskih potrebščin. K upadu inflacije brez energentov in hrane bo po pričakovanjih prispevalo predvsem znižanje inflacije v skupini storitev – ki je bila doslej razmeroma vztrajna. Gledano v celoti se bo inflacija brez energentov in hrane po projekcijah umirila z 2,2% v letu 2025 na 1,9% v letu 2027. Rast plač naj bi se še naprej zniževala s sedanje še vedno povišane ravni, ko bodo popuščali pritiski, povezani s kompenziranjem inflacije. To bo skupaj s pričakovanim okrevanjem rasti produktivnosti predvidoma privedlo do precej počasnejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Zato bodo domači cenovni pritiski predvidoma še naprej popuščali, pri čemer bodo profitne marže v obdobju projekcij okrevale. Zunanji cenovni pritiski, kot se odražajo v uvoznih cenah, bodo po pričakovanjih ostali umirjeni ob predpostavki, da bodo carinske politike EU ostale nespremenjene. V primerjavi z decembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leto 2025 popravljeni za 0,2 odstotne točke navzgor zaradi predpostavk o višjih cenah energetskih surovin in zaradi depreciacije eura, medtem ko so bili za leto 2027 popravljeni malenkostno navzdol zaradi malce slabših obetov glede skupine energentov na koncu obdobja projekcij.

Zaradi napovedi v zvezi s trgovinsko in javnofinančno politiko po dokončanju teh projekcij se je povečala negotovost glede obetov za gospodarsko rast in inflacijo v euroobmočju.