Merjenje inflacije in pregled strategije

Z zanesljivim merilom inflacije lahko bolje opravljamo svoje delo

Naša naloga je vzdrževati stabilnost cen. V ta namen skrbimo, da inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev – ostaja nizka, stabilna in predvidljiva.

Da bi bili pri tem uspešni, potrebujemo zanesljivo merilo inflacije. Spremljamo cene velikega števila stvari, ki jih ljudje običajno kupujejo. To so izdelki, kot so hrana, oblačila ali avtomobili, ter storitve, kot so računi za mobilne telefone, vozovnice za vlak in celo najemnine. Vse to skupaj nam daje predstavo o tem, koliko se cene v gospodarstvu na splošno spreminjajo.

Katero merilo uporabljamo v euroobmočju?

V euroobmočju takšno širšo sliko kaže harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), ki ga pripravlja statistični urad EU. Je kot ogromna nakupovalna košara, v kateri je 295 izdelkov in storitev iz vseh držav v euroobmočju, njegov namen pa je kazati, kaj ljudje običajno kupujejo.

S tem splošnim merilom lahko dobro spremljamo, kako se cene v gospodarstvu spreminjajo. Je kot zemljevid, ki nam je v pomoč pri sprejemanju pravih odločitev. Podobno kot zemljevid, ki mora biti zanesljiv in aktualen, da kaže ovire ali nove poti pred nami, potrebuje tudi ECB merilo inflacije, ki je verodostojno, zanesljivo, pravočasno in primerljivo.

Merjenje inflacije je lahko dokaj zapleteno

Ni lahko doseči, da naše merilo inflacije izpolnjuje visoke standarde, ki smo si jih zastavili. Kakovost izdelkov in storitev se sčasoma lahko spremeni. Vaš najnovejši pametni telefon je verjetno stal več kot prejšnji. Višja cena pa ni nujno posledica inflacije, ampak lahko tudi višje kakovosti. Poleg tega novi, inovativni izdelki in storitve vse hitreje nadomeščajo stare, zato merjenje sprememb s časom postaja vse težje. Merjenje cenovnih sprememb je bolj zapleteno tudi zaradi vzpona spletnega nakupovanja, saj se cene na spletu lahko razlikujejo od tistih v fizičnih trgovinah.

Vključitev stroškov v zvezi z lastništvom stanovanjskih nepremičnin je velik izziv

Leta 2020 smo od ljudi v Evropi slišali, da jih skrbijo vse višji stanovanjski stroški, vendar pa naše merilo inflacije ni kazalo v celoti stroškov, ki so povezani z lastništvom stanovanja – oziroma stroškov v zvezi s »stanovanjskimi nepremičninami, v katerih bivajo lastniki«. V tistem času so se cene stanovanj v številnih državah v euroobmočju že nekaj časa zviševale, medtem ko je inflacija ostajala nizka.

Obstaja več razlogov, zakaj stroški v zvezi z lastništvom stanovanjskih nepremičnin doslej niso bili vključeni v merilo inflacije.

Denimo delež ljudi, ki so lastniki stanovanjske nepremičnine, se med državami razlikuje. Statistični podatki o najetih stanovanjih so zato bolj informativni v državah, kjer je najemniški trg velik. V teh državah je mogoče stanovanjske stroške, ki jih imajo ljudje, ki so lastniki svojega stanovanja, oceniti z ravnijo najemnin. Po drugi strani je v državah z manjšim najemniškim trgom, v katerih je več nakupov nepremičnin, cenovna gibanja na področju lastniško zasedenih stanovanj mogoče izračunati s prodajnimi cenami hiš in stanovanj.

Zaradi takšnih razlik je v euroobmočju težko najti primerljivo merilo.

Uporabljati želimo takšno merilo inflacije, ki čim bolj natančno odraža izkušnje ljudi. Zato Svet ECB podpira vključitev stroškov v zvezi z lastništvom stanovanjskih nepremičnin v indeks HICP. Je pa to zahtevna naloga in njena uresničitev bo trajala več let.

Medtem bomo kot glavno primerjalno vrednost pri merjenju inflacije še naprej uporabljali sedanji indeks HICP. Spremljali bomo tudi druga merila inflacije, ki vključujejo stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, da bi še bolje razumeli, kako se spreminjajo cene v gospodarstvu.