Kaj je okvir za dodatna bančna posojila?
15. maj 2020 (zadnja sprememba: 14. januar 2021)
Ko Eurosistem bankam posoja denar, zahteva ustrezno zavarovanje. ECB vsak dan objavi obsežen seznam tržnega finančnega premoženja, na primer državnih obveznic, ki ga nacionalne centralne banke sprejemajo kot zavarovanje. Eurosistem kot zavarovanje sprejema tudi netržno finančno premoženje, večinoma v obliki bančnih posojil. Mednje sodijo posojila, ki so jih banke odobrile podjetjem ali javnemu sektorju, s čimer nastane terjatev banke, ki jo je treba odplačati. Eurosistem kot zavarovanje sprejema zelo širok nabor sprejemljivega finančnega premoženja, s čimer zagotavlja, da imajo banke iz različnih držav in z različnimi poslovnimi modeli dostop do Eurosistemove likvidnosti.
Ker morajo imeti banke nemoten dostop do centralnobančne likvidnosti tudi v neugodnih razmerah, je Eurosistem nacionalnim centralnim bankam omogočil, da začasno kot zavarovanje sprejemajo dodatne oblike finančnega premoženja. Tako lahko centralne banke upoštevajo specifične razmere v svoji državi, na primer različne vrste razpoložljivega zavarovanja ali posebne pravne in operativne okoliščine.
Ena od vrst finančnega premoženja, ki je začasno primerno kot zavarovanje, so dodatna bančna posojila. To so instrumenti, ki ne izpolnjujejo vseh kriterijev primernosti, ki veljajo v splošnem sistemu zavarovanja terjatev. Splošni sistem zavarovanja terjatev v Eurosistemu vključuje posojila javnem sektorju, družbam ter malim in srednje velikim podjetjem. Poleg teh lahko dodatna bančna posojila obsegajo tudi posojila gospodinjstvom ter sklade podobnih vrst posojil, v katerih so na primer združena posojila družbam, malim in srednje velikim podjetjem, potrošniška posojila ali hipotekarna posojila. Dodatna bančna posojila so lahko tudi nižje kreditne kvalitete kot splošno sprejeta bančna posojila ali so denominirana v drugih valutah kot v eurih. Nacionalne centralne banke lahko naložijo višje odbitke pri vrednotenju, da bi izravnale višje tveganje, ki ga prinaša takšno finančno premoženje. To pomeni, da centralna banka dodatnim bančnim posojilom pripiše vrednost, ki je nižja od nominalne vrednosti, s čimer ima rezervo, če bi se vrednost zastavljenega finančnega premoženja spremenila. Največji znesek, ki si ga lahko banka izposodi v Eurosistemovih kreditnih operacijah, temelji na skupni vrednosti zastavljenega finančnega premoženja po odbitkih.
Pravila, ki urejajo uporabo dodatnih bančnih posojil, se od države do države nekoliko razlikujejo. Skupaj se imenujejo okvir za dodatna bančna posojila. Vsaka nacionalna centralna banka lahko določi svoj nacionalni okvir za dodatna bančna posojila, ki pa ga mora odobriti Svet ECB na podlagi skupnega minimalnega okvira za obvladovanje tveganj. Možnost vzpostavitve okvira za dodatna bančna posojila je bila uvedena decembra 2011 kot del ukrepov v podporo povečanemu kreditiranju, s katerimi smo banke spodbujali k odobravanju posojil med finančno krizo. Ta možnost ostaja na voljo do konca tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) v marcu 2024.
Kako je bil okvir za dodatna bančna posojila razširjen v odziv na pandemijo COVID-19?
Svet ECB je 7. aprila 2020 sklenil, da začasno dovoli razširitev okvira za dodatna bančna posojila, pri čemer imajo nacionalne centralne banke možnost, da sprejemajo tudi posojila družbam, malim in srednje velikim podjetjem, samozaposlenim in gospodinjstvom, ki so krita z jamstvom javnega sektorja v povezavi s krizo COVID-19. Brez takšnega jamstva bi bila posojila podvržena višjim odbitkom pri vrednotenju zaradi večjega tveganja ali pa v okviru dodatnih bančnih posojil sploh ne bi bila primerna. Obenem je Svet ECB sklenil, da se zmanjšajo odbitki pri vrednotenju, s čimer se dovoljuje začasno povečanje preostalega tveganja, tj. tveganja, da banka ne izpolni svojih obveznosti in da vrednost zastavljenega premoženja ob likvidaciji ne pokrije izpostavljenosti. Svet ECB je nadalje sklenil, da se začasno zmanjša pogostost poročanja podatkov na ravni posameznih posojil, da bi se nekoliko zmanjšalo potencialno breme poročanja za banke, ter da se razširi seznam virov, ki smejo ovrednotiti dodatna bančna posojila z vidika kreditne kvalitete.
Zakaj so bile te spremembe sprejete sedaj?
Številne države v euroobmočju so v odziv na pandemijo COVID-19 kot pomoč gospodarstvu vzpostavile posebne državne ali javne jamstvene sheme. Nacionalne centralne banke lahko sedaj v določeni meri upoštevajo takšne jamstvene sheme, ki pogosto ne izpolnjujejo splošnih zahtev Eurosistema glede primernosti jamstva. Nekatera nova jamstva so denimo samo parcialna.
Katere nacionalne centralne banke v euroobmočju so vzpostavile okvir za dodatna bančna posojila?
Doslej je okvir za dodatna bančna posojila uvedlo 17 nacionalnih centralnih bank: Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland, Bank of Greece, Banco de España, Banque de France, Banca d'Italia, Central Bank of Cyprus, Latvijas Banka, Lietuvos bankas, Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta, Oesterreichische Nationalbank, Banco de Portugal, Banka Slovenije, Národná banka Slovenska in Suomen Pankki – Finlands Bank. Predvidoma bo sledilo še več nacionalnih centralnih bank. Razširjeni okvir pomaga bankam, da sodelujejo v Eurosistemovih kreditnih operacijah, med drugim tudi v operacijah CUODR III, ter jim omogoča, da kot zavarovanje predložijo več posojil, zlasti posojil z jamstvom v povezavi s krizo COVID-19.
Kako naj bi razširitev okvira za dodatna bančna posojila pomagala realnemu gospodarstvu?
Okvir za dodatna bančna posojila v zadevnih državah že več let spodbuja sprejemanje posojil manjšim podjetjem, samozaposlenim in posameznikom kot zavarovanje v Eurosistemu. Z začasno razširitvijo okvira za dodatna bančna posojila je sedaj mogoče nadalje ublažiti nekatere zahteve v zvezi s sprejemanjem takšnih posojil. Tako lahko banke v času hudih gospodarskih napetosti, ko so prihodki nizki ali jih sploh ni, ponujajo posojila realnemu gospodarstvu, med drugim tudi manjšim posojilojemalcem, ter posojila refinancirajo z zadolževanjem pri Eurosistemu v dolžini treh let in po obrestnih merah, ki so trenutno negativne. Po drugi strani bo to omogočalo malim in srednje velikim podjetjem ter samozaposlenim, zlasti tistim, ki si pomagajo z državnimi jamstvenimi shemami, da v teh težkih časih še naprej poslujejo ter ohranijo ali povečajo obseg bančnega financiranja.