Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
Christine Lagarde
The President of the European Central Bank
Luis de Guindos
Vice-President of the European Central Bank
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 14. december 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija se je v zadnjih mesecih sicer znižala, vendar bo v bližnji prihodnosti verjetno zopet začasno porasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje se bo inflacija tekom naslednjega leta predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala 2-odstotni ciljni ravni. Gledano v celoti strokovnjaki pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,1% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024.

Osnovna inflacija se je nadalje znižala. Domači cenovni pritiski vseeno ostajajo povišani, predvsem zaradi močne rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo inflacija brez energentov in hrane v povprečju znašala 5,0% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,3% v letu 2025 in 2,1% v letu 2026.

Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Strožji pogoji financiranja zavirajo povpraševanje, kar prispeva tudi k zniževanju inflacije. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo gospodarska rast v bližnji prihodnosti umirjena. Zatem bo gospodarstvo predvidoma okrevalo zaradi vse višjih realnih dohodkov – k čemur bo prispevalo zniževanje inflacije in naraščanje plač – in zaradi vse boljšega zunanjega povpraševanja. Strokovnjaki Eurosistema tako predvidevajo, da se bo gospodarska rast okrepila z 0,6% v povprečju leta 2023 na 0,8% v letu 2024 ter na 1,5% v letih 2025 in 2026.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB so naše glavno orodje pri določanju naravnanosti denarne politike. Danes smo tudi sklenili, da bomo pospešili normalizacijo Eurosistemove bilance. Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju se je v tretjem četrtletju rahlo skrčilo, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zalog. Gospodarsko aktivnost bodo v bližnji prihodnosti verjetno zavirali strožji pogoji financiranja in umirjeno zunanje povpraševanje. Obeti so še posebno slabi v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, tj. sektorjih, ki so najbolj na udaru višjih obrestnih mer. V prihodnjih mesecih se bo predvidoma umirila tudi aktivnost v storitvenih dejavnostih. K temu bodo prispevali prelivanje posledic šibkejše aktivnosti v industriji, vse manjši vpliv ponovnega odpiranja gospodarstva ter vse širši učinki strožjih pogojev financiranja.

Trg dela še naprej podpira gospodarstvo. Stopnja brezposelnosti je oktobra znašala 6,5%, zaposlenost pa se je v tretjem četrtletju povečala za 0,2%. Obenem s šibkejšim gospodarstvom slabi povpraševanje po delavcih, saj so podjetja v zadnjih mesecih objavila manj prostih delovnih mest. Poleg tega se je skupno število opravljenih delovnih ur v tretjem četrtletju rahlo zmanjšalo (za 0,1%), čeprav je več ljudi imelo zaposlitev.

Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade še naprej odpravljati s tem povezane ukrepe pomoči. To je bistveno, da ti ukrepi ne bodo krepili srednjeročnih inflacijskih pritiskov, zaradi katerih bi bila potrebna še bolj restriktivna denarna politika. Javnofinančne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. S strukturnimi reformami in naložbami v povečanje ponudbenih zmogljivosti v euroobmočju, ki bi jih podprlo celovito izvajanje programa »EU naslednje generacije«, je mogoče zmanjšati cenovne pritiske v srednjeročnem obdobju, hkrati pa pospeševati zeleni in digitalni prehod. V ta namen je pomembno hitro doseči dogovor o reformi okvira ekonomskega upravljanja v EU. Poleg tega je nujno, da se pospeši napredek v smeri unije kapitalskih trgov in dokončanje bančne unije.

Inflacija

Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih zniževala in novembra medletno upadla na 2,4%, kot kaže Eurostatova prva objava. Znižanje je bilo prisotno v vseh skupinah. Inflacija v skupini energentov se je nadalje znižala in inflacija v skupini hrane je ravno tako upadla, vendar na splošno ostaja relativno visoka. V tem mesecu bo inflacija verjetno porasla zaradi navzgor delujočih baznih učinkov pri cenah energentov. Leta 2024 pričakujemo, da se bo inflacija zniževala počasneje zaradi dodatnih navzgor delujočih baznih učinkov ter postopnega odpravljanja preteklih javnofinančnih ukrepov, katerih cilj je bil omejiti posledice energetskega cenovnega šoka.

Inflacija brez energentov in hrane se je v zadnjih dveh mesecih znižala za skoraj celo odstotno točko in novembra upadla na 3,6%. K temu so prispevali vse boljše razmere na strani ponudbe, vse manjši učinki preteklega energetskega šoka ter vpliv bolj zaostrene denarne politike na povpraševanje in moč podjetij pri oblikovanju cen. Stopnja inflacije v skupinah blaga in storitev se je znižala na 2,9% oziroma 4,0%.

Vsa merila osnovne inflacije so se oktobra zmanjšala, vendar so domači cenovni pritiski ostali povišani predvsem zaradi močne rasti plač skupaj z upadanjem produktivnosti. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se večinoma gibljejo okrog 2%, pri čemer so se nekateri tržni kazalniki nadomestila za inflacijo spustili s povišanih ravni.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast bi lahko bila nižja, če bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Gospodarsko rast v euroobmočju bi lahko zaviralo tudi šibkejše svetovno gospodarstvo ali nadaljnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo zmanjšanje zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti. Gospodarska rast bi bila lahko višja, če bi se ob vse višjih realnih dohodkih potrošnja povečala bolj, kot je pričakovano, ali če bi svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Med tveganji navzgor usmerjenih pritiskov na inflacijo so povečane geopolitične napetosti, ki bi lahko v bližnji prihodnosti povzročile porast cen energentov, ter ekstremni vremenski pojavi, ki bi lahko potisnili cene hrane navzgor. Inflacija bi bila lahko višja od pričakovane tudi v primeru, da bi se inflacijska pričakovanja premaknila nad ciljno raven oziroma če bi se plače ali profitne marže povečale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja od pričakovane, če bi denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če bi se gospodarsko okolje v tujini nepričakovano poslabšalo, morebiti deloma zaradi nedavnega povečanja geopolitičnih tveganj.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od zadnje seje opazno znižale ter se nahajajo pod obrestnimi merami v projekcijah strokovnjakov. Restriktivna denarna politika se še naprej intenzivno prenaša v splošne pogoje financiranja. Posojilne obrestne mere so se oktobra zopet zvišale, in sicer na 5,3% za posojila podjetjem in na 3,9% za hipotekarna posojila.

Kreditna dinamika je nadalje oslabila zaradi višjih posojilnih obrestnih mer, umirjenega povpraševanja po posojilih in zaostrene ponudbe posojil. Posojila podjetjem so se oktobra medletno zmanjšala za 0,3%. Posojila gospodinjstvom so ravno tako ostala umirjena, saj so medletno porasla za 0,6%. Ob šibkejšem kreditiranju in zmanjševanju Eurosistemove bilance se je široki denar – merjen z denarnim agregatom M3 – še naprej krčil. Oktobra se je medletno zmanjšal za 1,0%.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju so se izkazale za odporne. Imajo visoke kapitalske količnike in so v zadnjem letu postale precej bolj dobičkonosne. Obeti za finančno stabilnost vseeno še naprej ostajajo nestabilni v sedanjem okolju vse strožjih pogojev financiranja, šibke gospodarske rasti in geopolitičnih napetosti. Razmere bi se lahko še poslabšale, če bi se stroški financiranja za banke povečali bolj, kot je pričakovano, in če bi imeli posojilojemalci težave z odplačevanjem posojil. Obenem naj bi bil širši vpliv takšnega scenarija na gospodarstvo omejen, če se bodo finančni trgi urejeno odzvali. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti, medtem ko sprejeti ukrepi prispevajo k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno za čimprejšnje znižanje inflacije. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov.

Svet ECB namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP v drugi polovici leta 2024 ter končati ponovno investiranje v okviru tega programa ob koncu leta 2024.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije