Računovodski izkazi ECB za leto 2023

22. februar 2024

• Po sprostitvi 6,6 milijarde EUR iz rezervacije za finančna tveganja je izguba ECB znašala 1,3 milijarde EUR (2022: nič).
• Izguba bo prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički.

Revidirani računovodski izkazi Evropske centralne banke (ECB) za leto 2023 izkazujejo izgubo v višini 1.266 milijonov EUR (2022: nič), ki bo prenesena v bilanco stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički. V izgubi je upoštevana sprostitev celotne rezervacije za finančna tveganja v višini 6.620 milijonov EUR, ki je delno pokrila izgubo, nastalo med letom. Za leto 2023 ne bo razdelitve dobička nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju.

Izguba, ki sledi skoraj dvema desetletjema znatnih dobičkov, odraža vlogo in nujne ukrepe Eurosistema na področju denarne politike pri izpolnjevanju primarnega mandata, tj. ohranjanja cenovne stabilnosti, ter ne vpliva na zmožnost izvajanja učinkovite denarne politike. Z zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB v boju proti inflaciji v euroobmočju so se povečali obrestni odhodki od obveznosti ECB, za katere velja spremenljiva obrestna mera. Obrestni prihodki od sredstev ECB pa se niso povečali v enaki meri ali z enakim tempom, saj imajo ta sredstva večinoma fiksno obrestno mero in dolgo zapadlost. V naslednjih nekaj letih bo ECB najverjetneje ustvarjala izgube, nato pa bo predvidoma spet vzdržno dosegala dobičke. Finančno trdnost ECB dodatno podpirajo kapital in znatni računi prevrednotenja, ki so ob koncu leta 2023 skupaj znašali 46 milijard EUR. V vsakem primeru lahko ECB posluje učinkovito in izpolnjuje svoj glavni mandat, ki je ohranjanje stabilnosti cen, ne glede na morebitne izgube.

V letu 2023 so neto obrestni odhodki ECB znašali 7.193 milijonov EUR (2022: 900 milijonov EUR neto obrestnih prihodkov), predvsem zaradi obrestnih odhodkov, ki izhajajo iz neto obveznosti ECB v sistemu TARGET v višini 14.236 milijonov EUR (2022: 2.075 milijonov EUR). Višji odhodki so posledica zvišanja obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja – z 0,6% v povprečju leta 2022 na 3,8% v povprečju leta 2023 – ki je obrestna mera, po kateri se obrestuje ta obveznost. Z zvišanjem obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja so se povečali tudi obrestni prihodki od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku, ki so znašali 4.817 milijonov EUR, in obrestni odhodki, plačani nacionalnim centralnim bankam kot obrestovanje njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, ki so znašali 1.335 milijonov EUR (2022: 736 milijonov EUR oziroma 201 milijon EUR). Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se povečali na 3.467 milijonov EUR (2022: 1.534 milijonov EUR), neto obrestni prihodki od deviznih rezerv pa so se povečali na 2.382 milijonov EUR (2022: 798 milijonov EUR). Povečanje je bilo predvsem posledica višje povprečne donosnosti v euroobmočju in ZDA v letu 2023.

Delni odpisi so znašali 38 milijonov EUR (2022: 1.840 milijonov EUR) in so bili predvsem posledica nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb številnih vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju in portfelju lastnih sredstev.

Na vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve), so bili izvedeni preizkusi oslabitve. Ti preizkusi niso pokazali izgub zaradi oslabitve pri teh portfeljih ECB.

Skupni stroški dela so se povečali na 676 milijonov EUR (2022: 652 milijonov EUR) zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih v letu 2023, predvsem v bančnem nadzoru, in zaradi prilagoditve plač. Drugi administrativni stroški so se povečali na 596 milijonov EUR (2022: 572 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi vrnitve na polno raven aktivnosti po pandemiji, zlasti v bančnem nadzoru, ter zaradi vpliva inflacije.

Prihodki od nadomestil za nadzor, ki izhajajo iz nadomestil, zaračunanih bankam za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog, so znašali 654 milijonov EUR (2022: 594 milijonov EUR).

Velikost bilance stanja ECB se je zmanjšala za 24 milijard EUR na 674 milijard EUR (2022: 699 milijard EUR). Zmanjšanje je bilo predvsem posledica postopnega zmanjševanja imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) zaradi le delnega ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v tem portfelju med marcem in junijem 2023 ter zaradi popolnega prenehanja ponovnega investiranja z julijem 2023.

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema

Velikost konsolidirane bilance stanja Eurosistema, ki obsega sredstva in obveznosti nacionalnih centralnih bank v euroobmočju in ECB v razmerju do tretjih oseb, je ob koncu leta 2023 znašala 6.935 milijard EUR (2022: 7.951 milijard EUR). Zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom je bilo predvsem posledica zmanjšanja posojilnih operacij Eurosistema na 410 milijard EUR (2022: 1.324 milijard EUR), predvsem zaradi zapadlih in predčasno odplačanih izposojenih zneskov v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Poleg tega so se Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike zmanjšala za 243 milijard EUR na 4.694 milijard EUR (2022: 4.937 milijard EUR) predvsem zaradi unovčenj. Imetja v okviru programa APP so se zmanjšala za 228 milijard EUR na 3.026 milijard EUR, imetja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) pa za 15 milijard EUR na 1.666 milijard EUR.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je William Lelieveldt, tel. +496913447316.

Opombe:

• Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.
• Dodatne informacije o usmeritvah ECB in Eurosistema glede finančnega računovodstva in poročanja ter glede letnih računovodskih izkazov ECB so na voljo v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 1), v Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 37) in na spletnem mestu ECB.
• Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema temelji na začasnih nerevidiranih podatkih. Letni računovodski izkazi vseh nacionalnih centralnih bank v Eurosistemu bodo dokončani do konca maja 2024, nato pa bo objavljena dokončna letna konsolidirana bilanca stanja Eurosistema.