- INTERVJU
Intervju za časnik Delo
Intervju s Frankom Eldersonom, članom Izvršilnega odbora ECB in podpredsednikom Nadzornega odbora ECB, ki ga je opravil Miha Jenko
8. oktober 2024
G. Elderson, v Evropski centralni banki zasedate dve visoki funkciji: ste član Izvršilnega odbora ECB, hkrati pa ste tudi podpredsednik njenega Nadzornega odbora. V evrskem območju ste odgovorni tako za monetarne zadeve, kot za nadzor bank. Lahko poveste kaj več o vaši dvojni vlogi v ECB?
Naj pojasnim, da je v Evropski centralni banki odločanje o monetarnih zadevah in nadzoru bank ločeno in za to so tehtni razlogi. Želimo, da ti dve funkciji zasledujeta specifične cilje, hkrati se želimo izogniti potencialnemu konfliktu interesov.
A ob tem je pomembno, da se obe strani zavedata razmišljanja druge strani in da razumeta učinke sprejetih odločitev z druge strani. Naj ponazorim z nekaj primeri. Ko smo pregledali našo strategijo v 2021, smo eksplicitno ugotovili, kako pomembne so varne in zdrave banke za naš mandat stabilnosti cen, pri čemer se zavedamo, da je finančna stabilnost predpogoj za cenovno stabilnost. Varnost in trdnost pa bankam tudi omogoča učinkovit prenos naše denarne politike v gospodarstvo.
Torej, pri upravljanju ECB je nekakšen most med obema stranema. In ta čas most zasedam sam, kot član Izvršilnega odbora, ki ima vključno s predsednico Lagarde šest članov, kot član Sveta ECB in pa kot podpredsednik Nadzornega odbora. V praksi to pomeni, da Izvršilni odbor obveščam o razpravi na Nadzornem odboru, slednjega pa obveščam o odločitvah, ki jih sprejema Svet ECB. Skratka, moja naloga je pomagati zagotoviti, da ECB ti dve ločeni vlogi ne izvršuje v izolaciji.
Kaj je sicer namen vašega zdajšnjega obiska v Sloveniji?
Oba organa ECB – Nadzorni odbor in Svet ECB – bosta zdaj, v razmiku tedna dni, zasedala v Sloveniji. Nadzorni odbor se bo srečal na redni zaprti seji, kjer bo razpravljal o strateških vprašanjih, Svet ECB pa bo imel tukaj naslednjo sejo o denarni politiki. Naši kolegi iz Banke Slovenije bodo prijazno gostili oba dogodka.
Če se ozremo na področje nadzora bank, kako zdajšnja šibka gospodarska rast in poslabšani trendi v gospodarstvu, vključno z naraščajočimi stečaji v nekaterih evrskih državah, vplivajo na posojanje in dejavnost bank? Kako odporen je bančni sektor v Evropi?
Evropske banke so odporne. Imajo zadostne in ustrezne kapitalske in likvidnostne blažilnike, ki jim omogočajo pokritje izgub in preživetje šokov. Vendar ne smejo biti samozadovoljne, še posebej ob poslabševanju geopolitičnega okolja, ki ima lahko neposredne ali posredne učinke na banke. Kratkoročni izgledi za rast so se poslabšali, ob hkratni visoki stopnji negotovosti zaradi naraščajočih geopolitičnih tveganj. Poleg tega se banke soočajo tudi z več srednjeročnimi, bolj strukturnimi izzivi.
V zvezi s tem nam naše nadzorniške prioritete, ki jih posodabljamo vsako leto, pomagajo, da se osredotočamo na kratkoročne in srednjeročne izzive, s katerimi se soočajo banke. Želimo zagotoviti, da banke niso odporne le danes, pač pa tudi dolgoročno. V okviru naših prioritet želimo povečati njihovo odpornost na nenadne makroekonomske in geopolitične šoke ter pospešiti sanacijo pomanjkljivosti pri notranjem upravljanju in upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj. Ob tem morajo banke nadaljevati z digitalno preobrazbo in okrepiti operativno odpornost.
Skratka, banke so odporne, a ne smemo biti samozadovoljni zaradi teh dolgoročnejših izzivov, ki jih bomo v prihodnjih letih naslovili v svojem nadzoru.
Katere lekcije sta se ECB in evrosistem naučila iz zadnje finančne krize – da bi se lahko bolje pripravila na potencialno naslednjo krizo, ki pa ne bo nujno prišla iz samega bančnega sektorja, pač pa iz družb, povezanih z njim?
Od svetovne finančne krize smo oblikovali močan, vseevropski nadzor – enotni mehanizem nadzora. Finančne reforme, ki so bile uveljavljene po krizi, so okrepile banke, brez da bi poslabšale njihovo posojilno sposobnost. Po svetovni finančni krizi se je marsikaj dogajalo, priča smo bili pandemiji, ruski invaziji v Ukrajino, energetskemu šoku, visoki inflaciji. Evropska gospodarstva so bila tako izpostavljena nepredvidenim izzivom. Lani smo bili priča tudi pretresom na mednarodnih bančnih trgih, ki so pokazali na slabosti pri obvladovanju tveganj v bankah in tudi pri njihovem upravljanju.
Evropski bančni sektor je pri teh tveganjih pokazal svojo odpornost. Recimo, če pogledamo nedonosna posojila, so se v evropskem bančnem sistemu pomembno znižala. Leta 2015 je njihov delež znašal sedem odstotkov, v 2023 pa manj kot dva odstotka. To je velik napredek. In kot rečeno, kazalniki kapitala in likvidnosti so zdaj precej višji kot so bili pred desetletjem. A kot nadzorniki ne smemo biti nikoli samozadovoljni, še posebno ob novih dejavnikih tveganja, kot so cene energije, kibernetski napadi, tveganja v zvezi s podnebjem in naravo ter geopolitična tveganja.
Poglejmo še aktualna dogajanja v evropskem bančnem prostoru, kjer zadnje čase odmeva namera skupine UniCredit, da prevzame nemško Commerzbank. Kakšen je vaš pogled kot evrskega bančnega nadzornika?
Naj najprej povem, da ne morem komentirati posameznih bank, zato bom odgovoril bolj na splošno.
Kristalno jasno smo povedali, da je čezmejna konsolidacija lahko inštrument za nadaljnjo integracijo evropskega bančnega sektorja, in pri tem vztrajamo. Konsolidacija lahko tudi pripomore k temu, da naslovimo dolgotrajna vprašanja v evropskem bančnem sektorju, kot so nizka profitabilnost.
Vseeno pa združitve vedno prinašajo tveganja in kot nadzorniki jih skrbno ocenjujemo, vedno na podlagi omejitvenih meril iz člena 23 direktive o kapitalskih zahtevah. Naša naloga je zagotoviti, da se kot rezultat vsake bančne transakcije – naj bo na čezmejni ali na nacionalni ravni – vzpostavi bančna skupina, ki je v predvidljivi prihodnosti sposobna izpolnjevati nadzorniške zahteve.
Kakšen je vaš pogled na bančni sektor v naši državi? Kakšno sporočilo imate za Slovenijo?
Pošteno povedano, po zaslugi reform, ki so bile izvedene po veliki finančni krizi, so banke v Sloveniji prehodile dolgo pot v pravo smer. Ko je udarila kriza, je morala država podpreti največje tri banke z dokapitalizacijo v višini 3,5 milijarde evrov. In seveda je minilo nekaj let, da se je posojanje okrepilo. Kasneje, s privatizacijo bank v državni lasti, se je povečala konkurenca v sektorju, kar je pritegnilo mednarodne banke. Zdaj so slovenske banke dobro kapitalizirane, zelo dobičkonosne in po dobičkonosnosti nad povprečjem evrskega območja, predvsem po zaslugi zelo visoke neto obrestne marže. Del tega napredka je mogoče pripisati tudi delu nadzornikov, vključno z nadzorniki iz Bake Slovenije, s katerimi zelo dobro sodelujemo.
Tako kot drugje po Evropi so banke pri vas robustne, vendar bodo še naprej soočene s številnimi zaviralnimi dejavniki, izhajajočimi iz makrofinančnega okolja, geopolitičnih šokov in izzivov povezanih z zeleno in digitalno tranzicijo.
Naša centralna banka bo, kot rečeno, prihodnji teden gostila zasedanje Sveta ECB. Ali na tej seji pričakujete novo odločitev o obrestnih merah?
V Slovenijo prihajamo odprti glede tega vprašanja, zato se veselim poti v Ljubljano in zelo pristne in odprte razprave. Pred srečanjem se bomo seznanili z vsemi podatki in analizo in kot smo dejali že velikokrat, se odločamo od srečanja do srečanja. Številni nedavni kazalniki sugerirajo, da se tveganja za nižjo gospodarsko rast že uresničujejo, zato bomo morali skrbno oceniti, ali ima to kakšne posledice za naše inflacijske obete.
Kar pa je zelo jasno, je smer potovanja v prihodnjem obdobju. Če se bodo še naprej potrjevale naše napovedi, da se bo inflacija približala našemu dvoodstotnemu cilju v drugi polovici 2025, bomo še naprej postopoma zmanjševali restriktivno denarno politiko. Istočasno pa moramo ohraniti fleksibilnost glede tempa prilagoditev. To bo odvisno od prihajajočih podatkov, stanja v gospodarstvu in inflacije. Seveda bomo pri kakršni koli odločitvi, ki jo bomo sprejeli v Sloveniji, upoštevali najnovejše podatke.
Na katera konkretna tveganja za nižjo rast pa merite?
Gospodarska rast je v drugem četrtletju znašala 0,2 odstotka in je bila nekoliko nižja od napovedi. Gledamo celo vrsto podatkov, vendar opažamo, da gospodinjstva trošijo manj od pričakovanj, podjetja pa so manj naklonjena investiranju, kot smo napovedali.
Kakšen pa je vaš pogled na samo naravo inflacije v evrskem območju? Še posebej rast cen storitev ostaja zelo trdovratna. Kako to?
Pričakujemo, da se bo inflacija znižala do našega cilja v drugi polovici leta 2025. Skupna inflacija bo po napovedih v 2024 v povprečju dosegla 2,5 odstotka, nato pa 2,2 odstotka v 2025 in 1,9 odstotka v 2026. Storitvena inflacija ostaja visoka, po naših napovedih pa naj bi se na prehodu v novo leto upočasnila.
Vedno gledamo na navzgor in navzdol delujoča tveganja, ki spremljajo te napovedi. Geopolitične napetosti bi na kratek rok lahko dvignile cene energije, stroške ladijskih prevozov in druge transportne stroške, kar bi lahko vodilo tudi v disrupcijo svetovne trgovine, zato bi se cene zvišale. Inflacija bi se lahko povišala tudi, če bi se plače dvignile bolj od pričakovanj ali če bi se povišale profitne marže, ekstremni vremenski dogodki in podnebna kriza pa bi lahko zvišali cene hrane. Ob tem pa so še tveganja, da bo inflacija nižja, recimo, če bi bilo povpraševanje manjše od pričakovanega ali pa če bi nepričakovano poslabšalo ekonomsko okolje v ZDA in po svetu.
V ECB ste ob vaših uvodoma omenjenih dvojnih nalogah zadolženi tudi za spremljanje posledic podnebnih sprememb. Letos smo videli katastrofalne posledice poplav v nekaterih državah Srednje Evrope, lani smo jih občutili tudi v Sloveniji. V Grčiji, Španiji in drugje v južni Evropi pustošijo katastrofalna suša in požari. Lahko ECB in nacionalne centralne banke učinkoviteje prispevajo k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb? Navsezadnje imate moč – v rokah imate denarno politiko, nadzor nad bankami...
Zelo se zavedam posledic poplav, zadnje leto tudi v Sloveniji. Povzročile so za deset milijard evrov škode in več kot dve tretjini države sta bili prizadeti. Nekateri kraji na Koroškem so bili odrezani od sveta, večina cest je bila popolnoma poplavljenih. Nedavno smo podobne stvari videli v več drugih državah EU.
Ko govorim o podnebju, naravi in ECB, vedno pravim, da nismo oblikovalci podnebne politike. Ne ukvarjamo se s podnebno politiko. To je naloga za vlade, ki izvajajo evropsko podnebno pravo in načrt EU »Pripravljeni na 55«, na primer.
Je pa ta tema izjemno pomembno tudi za naš mandat, ker ekstremni dogodki, kot so poplave, požari, suša poleti, vodijo tudi v finančna tveganja za banke in širše gospodarstvo. Pri nadzoru bank preverjamo, ali banke ustrezno upravljajo svoja tveganja v zvezi s podnebjem in naravo. Podnebje in naravo upoštevamo tudi pri makroekonomskih projekcijah.
Ali ste za uvedbo odločnejših ukrepov, ki bi banke bolj ciljno spodbujali k podeljevanju posojil za bolj okoljsko prijazne oziroma »zelene« namene?
Špekulativno bi bilo govoriti o možnih ukrepih, ki bi jih hipotetično lahko sprejeli v prihodnosti. Jasno je, da mora vsak ukrep, ki ga uvedemo, zasledovati naš osnovni cilj, ki je cenovna stabilnost. Naravnanost naše zdajšnje denarne politike je restriktivna, zato bi bile operacije zelenega posojanja nekaj, kar bi proučili v prihodnje, v drugi fazi cikla.
Sicer pa so podnebne spremembe del naše strategije denarne politike in zavezali smo se, da redno preverjamo naše ukrepe, povezane s podnebjem, da bi zagotovili, da še naprej podpiramo pot razogljičenja, ki je skladna s podnebnimi cilji EU. Pri tem so v okviru našega mandata vse možnosti na mizi. Pošteno je domnevati, da bi upoštevali podnebne premisleke, če bi v prihodnosti oblikovali nove inštrumente.
EU izgublja korak v globalni konkurenci z ZDA in Kitajsko. Nekdanji predsednik ECB Mario Draghi je nedavno predstavil zelo ambiciozen načrt za povečanje evropske konkurenčnosti, vključno z naložbami v višini do 800 milijard evrov letno. Ta denar bi po njegovem lahko zbrali tudi s pomočjo evropskega zadolževanja, torej s skupnim evropskim dolgom. Kako vidite ta predlog in druga priporočila gospoda Draghija?
Pozdravljamo objavo tega poročila, njegovo konkretnost in poziv, da je ukrepanje nujno. Konkurenčnost je nujna za vzdržno rast, izboljšanje življenjskega standarda naših državljanov in povečanje ekonomske odpornosti, še posebej v sedanjem okolju velike geopolitične razdrobljenosti. Zelo podpiramo ta nujni klic k skupni akciji na evropski in nacionalni ravni. Zdaj gre za to, da se ta priporočila spremenijo v konkretne ukrepe.
Doseganje strateških investicijskih potreb, ugotovljenih v poročilu, zahteva dokončanje unije kapitalskih trgov, za katero se že dolgo zavzemamo.
Vseh teh investicijskih potreb ne bo mogel financirati le zasebni sektor. Evropske iniciative, vključno s financiranjem prek skupnih evropskih skladov bi lahko pomagale pri financiranju skupnih evropskih javnih dobrin, kot so obramba, javna naročila, energetska omrežja, prelomne inovacije, čezmejna infrastruktura. Pod pravimi pogoji bi potencialna izdaja skupnega evropskega dolga lahko pomagala premostiti to vrzel pri financiranju.
Pa še to: čez nekaj tednov naj bi začela z delom nova evropska komisija. Kako vidite sodelovanje z njo, tudi ko gre za skupni cilj, večjo konkurenčnost Evrope?
Zelo se veselim nadaljevanja naših odličnih odnosov z evropsko komisijo, odhajajočo in prihajajočo. Oboji smo zelo zainteresiranj za kar nekaj skupnih evropskih iniciativ. Omenil sem že unijo kapitalskih trgov. Tu bi lahko še napredovali, prav tako pri dokončanju vseh vidikov bančne unije. Poleg tega iz stresnih testov, ki jih izvaja ECB, vemo, da nas bo zeleni prehod stal več, čim dlje bo trajalo, da ga bomo dokončali, zato bi toplo pozdravili tudi nadaljnji napredek pri tem.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije